V Sloveniji za temi raki vsako leto zboli več kot 150 žensk in več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu. Cepljenje lahko prepreči 90 odstotkov vseh rakov materničnega vratu, 20 do 70 odstotkov drugih rakov, ki se pojavljajo na spolovilih in zadnjiku, in okoli 30 odstotkov rakov v ustnem žrelu, je dejala vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.
Spomnila je, da je HPV družina raznolikih virusov, poznajo okoli 200 različnih genotipov, okoli 13 pa jih lahko povzroča raka. Najpomembnejša sta genotipa 16 in 18, saj okoli 40 odstotkov žensk, ki se okužijo z njima, v roku desetih let zboli za predrakavimi spremembami visoke stopnje, ki jih je treba zdraviti.
Ivanuš je na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta poudarila, da so okužbe izjemno pogoste. “Tipično se s HPV prekužimo vsi spolno aktivni ljudje, praviloma že v prvem ali drugem letu spolne aktivnosti,” je dejala. Večina okužb mine brez težav, če vztrajajo, pa lahko pride do raka.
Poudarila je, da je cepljenje izjemno varno in učinkovito, saj preprečuje večino okužb, ko je človek že okužen, pa cepivo razvoja okužbe ne more preprečiti. “Zato je pomembno, da se tudi cepljene ženske udeležuje programa Zora, kjer z rednim pregledovanjem zdravih žensk pravočasno ulovimo in zdravimo te predrakave spremembe in s tem preprečimo, da nastane rak,” je povedala Ivanuš.
Po njenih besedah v Sloveniji že zaznavajo prve učinke cepljenja, saj cepljene generacije za predrakavimi spremembami zbolevajo skoraj polovico manj kot necepljene.
Predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maribor Zoran Simonović je povedal, da zdravila, s katerim bi zdravili okužbe s HPV, ni, zato je najpomembnejše preprečevanje okužb. Cepljenje se po shemi začne v šestem razredu osnovne šole za dekleta in fante ter je brezplačno do 26. leta starosti.
“V kolikor se mladostniki cepijo do 15. leta starosti, za učinkovito zaščito zadostujeta dva odmerka, po 15. letu starosti pa so potrebni trije odmerki,” je pojasnil. Poživitveni odmerki pozneje v življenju pa niso potrebni. Za cepljenje v zadnjih letih uporabljajo devetvalentno cepivo, v katerega je vključenih devet genotipov, ki so povezani z nastankom predrakavih sprememb, šestimi vrstami raka in dvema, ki povzročata 90 odstotkov vseh genitalnih bradavic.
Simonović je dodal, da je zelo pomembno, da se mladostniki cepijo pred začetkom spolno aktivnega življenja. Cepivo pa je tudi po njegovih besedah varno. V Sloveniji so uporabili že več kot 300.000 odmerkov cepiva, število neželenih učinkov pa je zelo majhno. Doslej niso imeli še nobenega primera, kjer bi prišlo do resnega zapleta po cepljenju.
Precepljenost v Sloveniji je okoli 50-odstotna, cepi pa se skoraj 45 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov. Nekatere regije in občine sicer dosegajo precej boljšo precepljenost kot druge. “Določene občine dosegajo celo pričakovanih 90 odstotkov precepljenosti, ki bi pravzaprav zagotavljala tudi izkoreninjenje virusa HPV,” je povedal.
Pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denis Baš je dejal, da starše skrbijo predvsem neželeni učinki cepljenja, pogosto pa tudi ne poznajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša virus. Staršem svetuje, naj se pogovorijo z izbranim pediatrom ali zdravnikom, ki bo znal odgovoriti na njihove strahove.
Opozoril je, da so protitelesa, ki jih dobimo v krvi s cepljenjem, več desetkrat višja, kot pa bi bila kadarkoli po naravni okužbi. “Ljudje še vedno mislijo, da je okužba, ki jo prebolijo po naravni poti, okrepila imunski sistem, ampak pri HPV do tega nikakor ne pride,” je dejal.
“Pozivam vse starše, da se odločijo za cepljenje, da zaščitijo svoje otroke, da ne čakajo, da to storijo že v starosti 12 let, se pravi v šestem razredu, ko pridejo otroci na sistematske preglede,” je še dejal.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je dejala, da so strahovi pred cepljenjem razumljivi, a da so odveč, saj je varno. “Ko enkrat pride do raka, ni vedno rečeno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj, da ga lahko zdravimo in da ga lahko ozdravimo,” je dejala.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko pa je povedala, da je Slovenija na dobri poti, da s cepljenjem odpravi raka materničnega vratu, kar bo edinstven dosežek.
Florida namerava ukiniti obvezna cepljenja
04. 09. 2025
-
Glavni zdravstveni uradnik ameriške zvezne države Florida je v sredo obvezna cepljenja proti nalezljivim in drugim boleznim primerjal s suženjstvom in napovedal, da jih bodo ukinili. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi tega ljudje umirali.
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni
01. 09. 2025
-
Vsak september zaznamujemo mesec Alzheimerjeve bolezni. Ta je najpogostejši vzrok demence, ki prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika, na spletni strani navaja NIJZ.
V najhujšem izbruhu kolere v Sudanu v zadnjih letih umrlo najmanj 40 ljudi
14. 08. 2025
-
V najhujšem izbruhu kolere v Sudanu v zadnjih letih je zgolj v regiji Darfur v enem tednu umrlo najmanj 40 ljudi, je danes sporočila nevladna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja. Ta regija na zahodu Sudana, kjer od aprila 2023 divja državljanska vojna, je najhuje prizadeta v izbruhu, ki traja že eno leto.
V Sloveniji letos več primerov lymske borelioze kot lani
10. 08. 2025
-
V Sloveniji so letos do 4. avgusta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zabeležili 2576 primerov lymske borelioze, lani v celem letu 3167. Julija letos je bilo 931 primerov te najpogostejše klopne bolezni pri nas ali za 282 več glede na enako obdobje lani. Kljub temu stroka ne zaznava povečanja populacije klopov.
Na Kitajskem več tisoč primerov virusa čikungunja
06. 08. 2025
-
Oblasti v južni kitajski provinci Guangdong so doslej zabeležile več kot 7000 primerov virusa čikungunja, ki ga prenašajo komarji. Število okužb se je od konca julija močno povečalo, zato je Kitajska sprejela podobne ukrepe tistim, ki so veljali med pandemijo covida-19, poročajo tuje tiskovne agencije.